Izdelava koledarja za moje zveste stranke v mesecu decembru

Ko je moja draga gledala koledarje in ji je bil še posebej všeč en koledar, ki ga ni mogla naročiti, ker je bil samo za podjetja in si jih moral naročiti najmanj 50 komadov, se mi je porodila ideja, da pa bi izdelava koledarja letos bila moje darilo vsem strankam in tako bi tudi ona dobila ta svoj koledar, ki si ga je želela.

Tega ji nisem povedal, moral pa sem izvedeti, kateri koledar gleda, da bom vedel potem naročiti. Ona ni niti najmanj pomislila na to, da bi jaz lahko letos dajal takšna darila, kot je izdelava koledarja, tako da je to bilo res presenečenje. Ker sva se že lani dogovorila, da si za božična darila ne kupujemo velikih daril, je bila izdelava koledarja ravno pravšnje darilo, tako zato, ker ji je bil všeč in tudi cenovno ugoden.

Ko sem naročeval vse te koledarje, sem moral biti pazljiv, da sem jih naročil v pisarno, kamor ona ne hodi pogosto, ker imam pisarno v drugem kraju, tako ne bo videla koledarjev, ko pa me bo začela spraševati, kakšna so moja letošnja darila, pa še nisem odločen, kaj točno ji bom povedal, nekaj bom že rekel, ker me itak ne posluša, saj jo moji posli in stranke ne zanimajo. Tako bom lahko lepo speljal darilo do konca, prav vesel sem, da sem bil zraven, ko gledala, koliko stane izdelava koledarja in kateri koledarji so ji bili lepi, tako bo dobila lepo darilo, samo da si ne bo že prej naročila kakšnega drugega. Tudi tukaj je strah odveč, bo imela pač dva, prepričan pa sem, da bo mojega najbolj vesela, ker je bila res žalostna, da ga ni mogla naročiti, ker ji je bil res lep, sama izdelava koledarja je bila posebna in koledar je bil velik, kar je bilo zelo pomembno.

Svoj personaliziran koledar lahko izdelate na www.digifot.si.…

Plastika je rešiteljica mojega produkta

Plastika ni bila moja prva izbira, ko sem razmišljala o tem, da bom na tržišču lansirala nov produkt, ki je namenjen ženski intimi. Skratka moja ideja je bila preprosta in sicer bi bila v veliko pomoč vsem ženskam, ki enkrat mesečno potrebujejo higienske pripomočke. In zakaj sem začela pisati, da je bila plastika moja rešiteljica? Zato, ker sem želela na tržišču ponuditi izdelek, ki bo hkrati uporaben in hkrati ekološki. Toda zadeva se je zapletla, ker sem prišla do spoznanja, da bo moj pripomoček potreboval redno čiščenje in vzdrževanje, saj se bo ta pripomoček pogosto nahajal v torbicah in po predalih, kar pa pomeni, da se ne bo nahajal ravno v higienskem okolju, kar pomeni, da bo potrebno redno skrbeti za čiščenje.

Ko sem začela razmišljati o tem izdelku o katerem žal v tem trenutku ne morem govoriti, saj sem v fazi pridobivanja patenta, sem najprej razmišljala v smeri, da mora biti izdelek iz leta ali kakšnega drugega bio materiala.

Toda kot sem omenila predhodno, sem se zavedala, da bo potrebno izdelek pogosto čistiti, zato sem naredila test in preverila kako bo izgledal moj izdelek po seriji pranj. Seveda sem pospešila postopek in izdelek prala in sušila vsak dan. In zgodilo se je tisto kar sem se najbolj bala. Kot prvo je izdelek začel izgubljati na sijaju, kot drugo pa je izdelek postal vse manj prijeten na otip.

Ko sem videla, kaj se dogaja, sem takoj pomislila, da moram zamenjati izbiro materiala in prav plastika je bila moja prva izbira. Dala sem si izdelati kalup in tako prišla do prvega prototipnega izdelka. In lahko rečem le to, da je plastika več kot zaslužna, da je moj izdelek izgledal odlično. Seveda sem tudi plastiko intenzivno testirala, toda za razliko od lesa se je plastika izkazala več kot odlično.

Seveda je plastika ostala material, ki sem ga potem tudi patentirala v končni izvedbi izdelka.

Posteljnina in prevelika dimenzija

Ko smo kupovali novo odejo in vzglavnike, sem bila prehitra glede velikosti, namreč izbrala sem največjo možno odejo in sedaj imam vedno problem, ker je po trgovinah tista klasična posteljnina, katera je za našo odejo bistveno premajhna. Kar nekaj časa sva z možem spala brez posteljnine, ker se je enostavno ni dalo dobiti, če pa sem že našla katero, pa je bila cena res tako visoka, da je nisem mogla kupiti.

Večkrat se danes vprašam, kaj mi je bilo, da sem se odločila za tako veliko odejo, še posebej, ko vidim akcijske cene posteljnine manjših dimenzij, naša posteljnina pa nas stane skoraj 4 krat več. Končno sem imela en dan srečo. Šli smo namreč kupoval sedežno garnituro in ker sem videla, da imajo tudi druge stvari, sem čisto po naključju vprašala, kakšna je pri njih posteljnina in kakšne imajo dimenzije. Prodajalki sem povedala, da je naša odeja velika in da potrebujem tako veliko posteljnino, ona pa me presenetila, da sedaj imajo popuste do 70%, ker jim ravno ta posteljnina ne gre v prodajo. Nisem mogla verjeti, prosila sem jo, da mi pokaže čisto vse, kar imajo na zalogi in tako sem izbrala 3 posteljnine.

Končno sem prišla do res lepe, bombažne, takšna posteljnina je bila vredna okoli 100€, sedaj pa sem za njo plačala bistveno manj. Končno! Sedaj pa jo imam in vem, kje jo lahko dobim še naprej, če jo bom potrebovala. 

Naslednjič pa bom le malo bolj premislila, če bom kupovala odeje, da ne bo spet posteljnina problem. Končno je najina spalnica lepa, urejena, že kar nekaj časa sem bila jezna, ker sva spala kar tako, nisem se počutila prijetno, posteljnina je le za to, da ohranjamo odejo čisto in tako imamo vedno svežo. No, tako velika odeja pa ima tudi druge prednosti, oba z možem sva celo noč pokrita, nihče nobenemu ne krade odeje. 

Se vam je že zgodilo, da se vam je wc zamašil in potrebno je bilo odmaševanje wcja?

Najlepše je, ko je doma vse v redu, ko vse funkcionira, nihče nima rad, da se kaj pokvari, neha delati, še manj pa, da se nam zabaše wc in je potrebno odmaševanje wcja, ker voda ne potegne skozi. Pri nas je prišlo do tega, ker otroci non stop mečejo v wc školjko preveč papirja. Z ženo sva že neprestano opozarjala na to, a ni pomagalo.

Bilo je zjutraj, da je mož videl, da voda ne potegne in da bo potrebno odmaševanje wcja, ker se je zabasalo. Najbolj grozno je bilo to, da nisva imela časa za odmašitev, ker sva morala v službo, tako sva vse skupaj pustila, odšla v službo in po službi reševala ta problem. Ne morem vam povedati, koko odveč mi je bilo to. Posebej za to, ker sem otrokom neprestano govoril, da naj ne mečeta toliko papirja v wc školjko in očitno me nihče ni poslušal. Kako grozno je to odmaševanje wcja, tega res nisem hotel početi. 

Pravzaprav nisem vedel, kako naj se sploh lotim zadeve, tako sem se odločil, da v školjko vlijem kar nekaj vroče vode in upam, da potegne. In res je uspelo, da je potegnilo naprej po ceveh. Takrat sem bil najbolj srečen človek na planetu, ker sem videl že vse grozne scenarije, kako bo potrebno nekoga poklicati, da nam cevi odmaši. 

Tako sem naredil še en resen pogovor z otroci, da naj res pazijo, koliko papirja mečejo v školjko. Ker če se bo školjka enkrat pošteno zamašila, bo potrebno odmaševanje wcja, kar pa sigurno ni prijetno niti poceni. Otroka sta sedaj videla, da se to lahko zgodi, kar sva z ženo govorila, tako da je res odvisno od njiju, koliko papirja bosta metala v školjko, da ne bo potrebno ponovno odmaševanje wcja, ki ni potrebno, če se vsi držimo pravil. 

Moji domači pridelki in brezplačni mali oglasi

Naredil sem eno veliko odločitev v mojem življenju, namreč pustil sem službo, zato da bom doma prideloval domače pridelke, ker sem imel veliko posest. Tako sem začel iz nule in danes mi brezplačni mali oglasi prinašajo zaslužek. No samo tako lahko rečem, drugače, pa si zaslužek še kako delovno prislužim sam. 

Doma imam ogromni nasad sadja, jagodičevja, grozdja in zelenjave. Vse skupaj sem tako povečal, da sem se odločil, da bom pridelke prodajal, ker so v mojem kraju tudi večina kmetje in ravno tako pridelujejo svoje pridelke, sem moral zaslužiti denar od drugje, tako so mi prišli prav brezplačni mali oglasi, kjer danes dajem oglase, kaj vse s pri meni lahko kupi in tako sem dobil že kar nekaj stalnih strank, prihajajo pa nove in nove. 

Tako imam v vsakem obdobju določeno zelenjavo in sadje, ki ga prodajam. Sedaj prav uživam v svojem življenju, ker me nihče več ne komandira, ne postavlja pogojev, prav nič me ne priganja več ura. Srečen sem kot kmet in še enkrat bi naredil isto odločitev. Tako služim z prodajo, brezplačni mali oglasi mi prinesejo kar nekaj zaslužka, dostavljam pa tudi v eno ekološko trgovino skozi celo leto, tako da vir dohodka imam in se ne rabim obremenjevati. Sam pa imam dovolj pridelane hrane, tako da le poredko grem v trgovino, ne potrebujem skoraj ničesar.

Sedaj sem svoboden človek, brezplačni mali oglasi me edino prisilijo, da se usedem za računalnik in se dogovorim z strankami, stalne stranke, pa me že poznajo in me pokličejo kar po telefonu in naročijo kar potrebujejo. Tako živim svoje sanje in največ mi pomeni, da sem svoboden. Tako imam svoj urnik, če se mi ne ljubi delati pa pač tisti dan ne delam. Meni ta svoboda pomeni največ, tako sem lahko srečen in zadovoljen, moje stranke pa so večina redne, brezplačni mali oglasi so mi pomagali, da sem prišel do njih.  

 …

Primerna delovna obutev pri košnji trave

Ste tudi vi takšni, da greste kosit travo na hitro in nimate pravilne obutve? Jaz sem bil takšen dokler nisem pošteno padel in si poškodoval koleno. Kako sem bil takrat jezen, ker sem vedel, da bi pravilna delovna obutev to preprečila, ne zardi moje hitrosti in trme, sem se zato poškodoval.

To mi je bila šola, da nikoli več ne grem kosit brez pravilne obutve, ker če kosiš strmine, ti še kako hitro spodrsne in padeš. Jaz sem imel še srečo, da sem si poškodoval kolena, lahko bi bilo še huje, te strmine in košnja so res nevarne. Pa ne rečem, da nisem vedel, da je delovna obutev v garaži, ne jaz sem hotel vedno narediti hitro in to je to. 

Potem nekaj časa nisem mogel kositi in sem jih poslušal še od žene, kako sem površen in neroden, kdo bo sedaj kosil in tako naprej. Ko pa sem spet lahko kosil, se mi nikakor ni mudilo, kajti še kako sem vedel, da je delovna obutev potrebna in da brez nje ne grem nikoli več kosit. Tako sem se vedno oblekel in obul tako da je bilo varno. Imel sem tuto, potem sem si dal očala, da mi ne bi kaj padlo v oči in seveda dobra delovna obutev, ki je imela res dobre podplate. 

Sedaj je košnja trave čisto nekaj drugega, kot je bila prej, ko sem kosil nepravilno obut in oblečen, res da ti vzame nekaj časa, da se urediš, a si potem veliko bolj tudi varen. Moja košnja  je sedaj užitek, moj korak je varen, to je bistvo, delovna obutev poskrbi za moj varen korak, nič več mi ne spodrsne in nič več se ne lovim, ker bi me zanašalo. Vse to mi omogoča dobra delovna obutev, ko bom to uničil, grem takoj po drugo, ker vedno pride prav.

Operacija oči in sladkorna bolezen

To je zame nekaj novega, pri nas nihče do zdaj ni potreboval operacije oči in sedaj je prvi oče, ki pa ga omejuje sladkorna bolezen, kajti pri pregledu so mu zakomplicirali. Tudi on ni tega pričakoval, vid se mu je kar na hitro poslabšal in ker je voznik, si ni želel očal.

Tako je mene prosil, če ga peljem na pregled za operacijo, da ne bi potreboval očal. To je bil zame čisto navaden pregled, ker pa potem ne smeš voziti avta, sem ga peljal jaz. Pogovarjala sva se vse živo, videlo se je da želi pregled čim prej končati in iti na operacijo. Tako se je pogovarjal, ali so dolge čakalne dobe ali prideš hitro na vrsto, ni pa niti najmanj pričakoval, da ga bo sladkorna bolezen pri tej odločitvi še kako omejevala. Ko je prišel iz pregleda je bil zamišljen, nisem vedel zakaj se gre in potem je le povedal, da je sladkorna bolezen ovira in da mora svoj sladkor spraviti v mejo normale.

Tudi meni ni bilo vseeno, ko je to povedal, je pa res da bo to končno ena motivacija, da začne bolj zdravo živeti, kajti sladkorna bolezen pri njemu ni od danes, ampak se to vse skupaj že precej vleče. Najslabše pa je to, da ni želel narediti popolnoma nič za svoje zdravje. Vsi se zavedamo, da sladkorna bolezen ni hec, on pa ni želel spremeniti  ničesar, ko je zvedel, da jo ima. Tako sem hkrati bil žalosten in krati vesel, da se bo končno malo potrudil glede zdravega načina življenja, ker si operacijo oči resnično želi. 

Prav videlo se mu je, kako ga je to šokiralo in kako jezen je bil. Ja, končno so mu tudi oni dali vedeti, da sladkorna bolezen ni hec in naj se čimprej s to boleznijo sprijazni in nekaj naredi za to. Moral je to predelati, zato nisem dregal vanj, kajti bilo bi slabše, če bi. Tako pa je lahko sam premislil, kaj bo naredil, ali bo sladkorna bolezen prevagala, ali pa se bo odločil za korenito spremembo. Jaz držim pesti, da se odloči prav.

Na travnikih je električni pastir, kjer se pasejo živali še kako pomemben

Slovenija ima prekrasno deželo, kjer se na naših travnikih pase veliko različnih živali, ki pa zaradi varnosti potrebujejo električni pastir, da ne zaidejo v nevarnosti in da se ne izgubijo. Sama se večkrat sprehajam z kužkom mimo travnikov, kjer se pasejo živali. Mojega kužka živali prav nič ne zanimajo, on ima svojo pot. Po navadi imam privezanega, tokrat pa sem imela odvezanega in se zatopila v svoj telefon.

V trenutku je kuža obral svojo pot in ker seveda ni vedel, da električni pastir strese, se ga je dotaknil. Takrat pa alarm, kako je on zacvilil in začel bežati proti domu, jaz pa za njim, ker me enostavno ni ubogal, ko sem ga klicala, naj pride k meni. Oba sva takrat tekla domov in kuža je bil le prestrašen. 

Ko sem naslednjič šla na sprehod sem že pozabila, da ga je stresel električni pastir, a ko sva prišla bližje njemu, se je začel tresti in vleči v drugo smer. Kar hitro mi je postalo jasno, da sedaj še kako ve, kaj je električni pastir in da se ga ne bo nikoli več dotaknil. Tudi pri naslednjem sprehodu, se je prestrašil, takrat nisem imela privezanega in ko sem jaz šla blizu pastirja, je on obral drugo daljšo pot in se mi potem, ko ga ni bilo več, spet pridružil. Danes že vem, kako zelo ga električni pastir prestraši, zato, ko ga vidim že na daleč, ga raje vzamem v naročje in ga dal dol, ko se električni pastir konča.

Takrat, ko ga je stresno, se je resnično močno prestrašil in nikoli več ne gre blizu, pa če tudi greva na druge sprehode, kjer je čisto drugo okolje, dobro ve, kaj je električni pastir. Tako da se ga na veliko izogne. Kužki so res pametni in imajo še kako dober spomin.

Moj poletni sprehod in rabljena plovila

Smo na morju in danes sem se jaz odločila, da grem zgodaj zjutraj na sprehod čisto sama, tam kjer je morje, potka in rabljena plovila, prav želela sem si to. Ko sem začela hoditi sem čutila, kako zelo pogrešam te umirjene samotne sprehode, ko sem bila prepričana, da me otroci ne motijo, a sedaj vidim, da potrebujem čas zase.

Prišla sem do manjše marine in zagledala rabljena plovila, ki so se zibala v valovih. Večkrat sem že šla z otroci tukaj na sprehod, ma nisem opazila teh bark, nisem videla kako lepe so nekatere, takrat sem šele začutila ta svobodni občutek, ko ne rabim skrbeti za nikogar, ko lahko slišim in čutim kako diham, poslušam kako se nova in rabljena plovila premikajo. Končno nisem imela slabe vesti, da sem šla na sprehod sama, da sem lahko delala, kar koli sem želela, se ustavila takrat, ko se mi je zahotelo in na koncu šla na eno umirjeno kavo ob morju. Ta občutek svobode sem čutila po vsem telesu.

Nato sem se vračala po isti poti, opazovala sem nova in rabljena plovila, nekatera so bila prav unikatna, posebna, pri nekaterih se je videlo, da jih lastnik že nekaj časa ni obiskal, na nekaterih pa so bili lastniki, ki so me prijazno pozdravili, čutila sem kako uživajo v tem stilu življenja in koliko jim ta nova ali rabljena plovila pomenijo. Eno barka mi j bila posebej lepa, ustavila sem se pri njej in si prižgala cigareto, usedla sem se blizu nje in uživala, počutila sem se, kot da je moja.

Takšni sprehodi ti dajo zdravje, ko lahko dihaš, hodiš, razmišljaš kar želiš, ko niso za  ali pred tabo otroci, ki kričijo in te neprestano kličejo. Sedaj, ko bom šla z otroci, bom videla nova in rabljena plovila privezana tukaj drugače, kmalu pa bom spet šla na svoj samotni sprehod.

Naredila izpit za avto, vendar se boji vožnje

Kaj narediti, ko zmorete narediti izpit za avto, kasneje pa se bojite samostojne vožnje?

Sama sem imela prijateljico, ki je naredila izpit za avto in kasneje se sama ni hotela usesti za volan, ker jo je bilo strah. Njeni starši se z tem niso ubadali, ker so rekli, da oni so poskrbeli, da so ji izpit plačali in da ga je naredila, da pa sedaj noče voziti avta, pa je njena stvar.

Bila sem kar malo jezna na to, kajti morali bi jo pri tem podpirati, ker vsi se zavedamo, če naredimo izpit za avto in če ne vozimo dlje časa avta, nas lahko postane strah. Videla pa sem tudi en problem, za kaj ima ona ta strah, kajti neprestano so ji dobesedno grozili, če bo vzela svoj avto in če se bo kaj zgodilo bo pošteno nastradala.

Seveda potem prijateljica ni hotela voziti njihovega avta, jaz odkrito povedano ga tudi ne bi. Ona je meni bila resnično dobra prijateljica in tako vesela sem bila, ko je naredila izpit za avto, nisem pa pričakovala, da bo imela takšen strah. Ker sem videla, da staršev avto ne bo vozila in če ne bo vozila njihov avto, potem se lahko zgodi, da bo mogla ponovno na vožnje, ker bo pozabila voziti. Stvari sem vzela v svoje roke in ji občasno, ko sva se zmenile, da greva na sladoled ali na kavo posodila svoj avto.

Prvo se je branila, pa sem ji hitro razložila zakaj to delam, da bo drugače lahko pozabil, da je kdaj koli delala izpit za avto, ker si ga ne bo upala voziti. Potem je privolila. Tako je občasno vozila moj avto in pridobivala na samozavesti. Danes je dobra voznica in ima svoj avto, še vedno pa je neizmerno hvaležna meni, kar sem naredila zanjo, kajti takrat bi njen izpit za avto bil nepomemben, ker bi pozabila vozit. To je prijateljstvo.…