To je zame nekaj novega, pri nas nihče do zdaj ni potreboval operacije oči in sedaj je prvi oče, ki pa ga omejuje sladkorna bolezen, kajti pri pregledu so mu zakomplicirali. Tudi on ni tega pričakoval, vid se mu je kar na hitro poslabšal in ker je voznik, si ni želel očal.
Tako je mene prosil, če ga peljem na pregled za operacijo, da ne bi potreboval očal. To je bil zame čisto navaden pregled, ker pa potem ne smeš voziti avta, sem ga peljal jaz. Pogovarjala sva se vse živo, videlo se je da želi pregled čim prej končati in iti na operacijo. Tako se je pogovarjal, ali so dolge čakalne dobe ali prideš hitro na vrsto, ni pa niti najmanj pričakoval, da ga bo sladkorna bolezen pri tej odločitvi še kako omejevala. Ko je prišel iz pregleda je bil zamišljen, nisem vedel zakaj se gre in potem je le povedal, da je sladkorna bolezen ovira in da mora svoj sladkor spraviti v mejo normale.
Tudi meni ni bilo vseeno, ko je to povedal, je pa res da bo to končno ena motivacija, da začne bolj zdravo živeti, kajti sladkorna bolezen pri njemu ni od danes, ampak se to vse skupaj že precej vleče. Najslabše pa je to, da ni želel narediti popolnoma nič za svoje zdravje. Vsi se zavedamo, da sladkorna bolezen ni hec, on pa ni želel spremeniti ničesar, ko je zvedel, da jo ima. Tako sem hkrati bil žalosten in krati vesel, da se bo končno malo potrudil glede zdravega načina življenja, ker si operacijo oči resnično želi.
Prav videlo se mu je, kako ga je to šokiralo in kako jezen je bil. Ja, končno so mu tudi oni dali vedeti, da sladkorna bolezen ni hec in naj se čimprej s to boleznijo sprijazni in nekaj naredi za to. Moral je to predelati, zato nisem dregal vanj, kajti bilo bi slabše, če bi. Tako pa je lahko sam premislil, kaj bo naredil, ali bo sladkorna bolezen prevagala, ali pa se bo odločil za korenito spremembo. Jaz držim pesti, da se odloči prav.