Kmetovalci in živinorejci si le s težavo vzamemo čas za dopust. Narava in živali pač zahtevajo svoj čas. Težko pa je tudi najti nekoga zanesljivega, da te nadomešča v času dopusta.

Takšna je pač bila naša odločitev, da postanemo živinorejci. Bo pa letos nekaj sprememb na naših štirih njivah, tri bomo dali v najem, na preostali pa bomo posejali pšenico. Z denarjem, ki ga bomo dobili od najema, pa bomo plačali prijatelja, ki bo štirinajst dni skrbel za našo živino. Nekaj denarja pa bo še ostalo, da bomo nabavili nov mlin za žito, ki ga še do sedaj nismo imeli, saj na naših njivah še nismo gojili nobenega žita, letošnje leto bo prvo, poskusno leto s pšenico.

Mlin za žito bomo kupili, ko se vrnemo z dopusta, saj bo še dovolj časa. Prijatelj pa bo s svojo družino teh štirinajst dni preživel v naši hiši. Prišel bo že teden pred našim odhodom, saj ga moram še uvest v delo na kmetiji. Teh dvanajst glav govedi bo že porihtal, ni posebnega dela, samo nekdo mora bit v njihovi bližini. Rekel je sicer, da noče plačila za svoje delo, da mi bo z veseljem pomagal, da si po petih letih kmetovanja lahko končno odpravim na dopust.

In sva z ženo šla, na dopust, v tople kraje naše države. In se sprehajala po promenadi in med stojnicami na vaškem sejmu. In glej ga zlomka, ne eni izmed stojnic sem zagledal mlin za žito, ki ga nameravam kupiti doma, ko se vrneva z dopusta. In to skoraj za pol cene. Prodajalca sem povprašal o tem mlinu. Zanimalo me je zakaj je cena tako nizka. Pa mi je povedal, da gre za zadnji kos.

Takoj sem ga plača, s prodajalcem sva se dogovorila, da mi ga pošlje na domač naslov. Po prihodu domov, me je mlin za žito že čakal v gospodarskem poslopju, prijatelj ga je že sestavil in postavil na pripravljeno mesto.…