Ko ti duhovne delavnice prinesejo lepe dneve
Nikoli nisem verjel v meditacijo in duhovnost, dokler me življenje ni prisililo, da sem preizkusil tudi takšno življenje, ker enostavno ni šlo več tako, kot sem želel živeti sam. Dnevi so tekli in moje počutje je bilo vedno slabše. Ni šlo tako na moje psihično počutje, kot na moje telesne bolečine brez vzroka. Ko pa sem to občutil in si nisem znal več pomagati sam, sem vedel, da druge izbire več nimam, kot da grem še na duhovne delavnice. Kako zelo sem bil ta dan nervozen, ko sem prestopil prav duhovne delavnice. No, terapevti se še kako tega zavedajo in te tako lepo sprejmejo, da kar kmalu pozabiš, da si tam.
Jaz sem imel to srečo, da sem se hitro odprl in hitro povedal vse kar me teži. Tako sem prišel do rešitve, za katero nisem vedel da obstaja. Seveda sem moral najprej priti do problema, za katerega isto nisem vedel, da ga nosim v sebi. Bil sem čisto šokiran, ko sem o sebi izvedel stvari, za katere nisem vedel. Sam sem se osredotočil na to in zdravljenje se je začelo. Ko en dan nisem več čutil bolečin po telesu, sem vedel, da sem na pravi poti. Nikoli pa ne bom razumel duhovne rasti in kako pomembno je, da sebe poznamo in da sproti rešujemo težave. Jaz sem leta in leta kopičil svoj jaz in svoja čustva, zato sem prišel do točke, ko telo reče stop in takrat nimaš druge rešitve, kot da se zavedaš, da boš moral nekaj narediti.
Duhovne delavnice so zakon in vedno, ko bom v stiski, se jih bom udeležil.
…