Slovenija ima prekrasno deželo, kjer se na naših travnikih pase veliko različnih živali, ki pa zaradi varnosti potrebujejo električni pastir, da ne zaidejo v nevarnosti in da se ne izgubijo. Sama se večkrat sprehajam z kužkom mimo travnikov, kjer se pasejo živali. Mojega kužka živali prav nič ne zanimajo, on ima svojo pot. Po navadi imam privezanega, tokrat pa sem imela odvezanega in se zatopila v svoj telefon.

V trenutku je kuža obral svojo pot in ker seveda ni vedel, da električni pastir strese, se ga je dotaknil. Takrat pa alarm, kako je on zacvilil in začel bežati proti domu, jaz pa za njim, ker me enostavno ni ubogal, ko sem ga klicala, naj pride k meni. Oba sva takrat tekla domov in kuža je bil le prestrašen. 

Ko sem naslednjič šla na sprehod sem že pozabila, da ga je stresel električni pastir, a ko sva prišla bližje njemu, se je začel tresti in vleči v drugo smer. Kar hitro mi je postalo jasno, da sedaj še kako ve, kaj je električni pastir in da se ga ne bo nikoli več dotaknil. Tudi pri naslednjem sprehodu, se je prestrašil, takrat nisem imela privezanega in ko sem jaz šla blizu pastirja, je on obral drugo daljšo pot in se mi potem, ko ga ni bilo več, spet pridružil. Danes že vem, kako zelo ga električni pastir prestraši, zato, ko ga vidim že na daleč, ga raje vzamem v naročje in ga dal dol, ko se električni pastir konča.

Takrat, ko ga je stresno, se je resnično močno prestrašil in nikoli več ne gre blizu, pa če tudi greva na druge sprehode, kjer je čisto drugo okolje, dobro ve, kaj je električni pastir. Tako da se ga na veliko izogne. Kužki so res pametni in imajo še kako dober spomin. …