Že od nekdaj so mi bile zelo fascinantne knjižne police. Še posebej tiste, ki sežejo do stropa, in so police točno odmerjene po velikosti. Nekateri imajo še danes takšne polne police knjig, še starih klasičnih književnosti. Zanimivo se mi zdi, da ko včasih vprašam o kakšni knjigi, ugotovim, da je večino knjig za okras. Da jih niti niso vseh prebrali. No ja, morda je res, glede na to da jih je toliko. Ampak vseeno se mi zdi škoda, da knjiga ni bila nikoli odprta. Ravnokar me je prešinilo, če se je kdaj to v kakšni knjižnici zgodilo. Če bi lahko našla v njihovem sistemu knjigo, ki ni bila nikoli izposojena ampak ki je bila kljub temu na voljo. Ena on letošnjih novoletnih zaobljub je bila ravno ta bi se rada včlanila v knjižnico, d ase izognem nakupovanju knjig, saj imam sedaj že problem s shranjevanjem knjig. Seveda, sem naletela na takšno knjigo, ki sem si jo želela prebrati, vendar nobena knjižnica je ni imela na zalogi. Našla sem jo na spletnem portalu in jo kupila rabljeno.

Tako da se je moja knjižna zbirka še malce razširila. Zelo lepo mi je ko so knjige zložene pokončno v vrsti. Vendar sedaj jih imam toliko da ležijo na tej vrsti ki je zložena pokončno, in sedaj že zgleda nametano. Zares, nujno bi potrebovala eno veliko knjižno polico, ki bi segala do stropa. Mislim da mi ne bi bil noben problem brisati prah iz nje. Pa tudi moja knjižna zbirka bi se lahko širila brez slabe vesti. 

…